Farmacevtska panoga

Preizkušanje prehranskih dopolnil

Prehranska dopolnila so koncentrirani viri hranilnih in drugih snovi s hranilnim oziroma fiziološkim učinkom. Tako oblika doz (tablete ali kapsule) kot njihov namen je dopolnjevanje običajnih prehranskih vzrokov, ki se odpravljajo z izdelki, ki se uvrščajo nekam med hrano in zdravili.

Proizvajalci in distributerji morajo izpolnjevati varnostne predpise in standarde, ki določajo najvišje ravni določenih onesnaževal in aditivov v živilih, njihovo hranljivo vrednost, navedbo hranljive vrednosti in zdravstvene trditve.

Preizkusi prehranskih dopolnil zahtevajo neprimerljive izkušnje in nadzor, zaradi česar ponujamo obsežen nabor preizkusov v zvezi s prehranskimi dopolnili.

 

Takšne zapletene preizkuse lahko opravlja zgolj visoko usposobljen laboratorij, akreditiran na področju ocene skladnosti, ki opravlja storitve preizkušanja v skladu z normativi, standardi in protokoli preizkušanja, pri čemer uporabljajo najsodobnejšo merilno in raziskovalno opremo.

Od laboratorija, ki kontrolira prehranska dopolnila se zahteva tudi, da gre za priznano vodilno ustanovo na področju izvajanja in izpolnjevanja standardov dobre proizvodna prakse (GMP).

 

Naša testna ponudba nadzora kakovosti:

 

  • mikrobiologija – akreditirano preizkušanje, ki se izvaja v skladu z evropsko farmakopejo
  • težke kovine
  • ostanki pesticidov
  • mikotoksini
  • policiklični aromatični ogljikovodiki (PAHs)
  • dioksini, furani in poliklorirani bifenili, PCB-ji podobni dioksinu in PCB-ji, ki niso podobni dioksinu
  • aditivi (sladila, pigmenti, konzervansi in drugo)
  • izzivni preizkus
  • prisotnost in vsebnost alergenov
  • pH
  • minerali: Ca, Na, K, Mg, Fe, itd.
  • profil aminokislin
  • sestava maščobnih kislin: nasičene spojine (SAFA – nasičene maščobne kisline), enkrat nenasičene spojine (MUFA – enkrat nasičene maščobne kisline), večkrat nasičene spojine (PUFA – večkrat nasičene maščobne kisline), transmaščobe, omega-3 in omega-6 maščobne kisline
  • steroli, vključno s holesterolom
  • vitamini
  • navedba hranljive vrednosti GDA skupine I (proteini, maščobe, ogljikovi hidrati, energijska vrednost)
  • navedba hranljive vrednosti GDA skupine II (GDA skupina I + maščobne kisline, sladkorji na splošno in natrij)

 

Policiklični aromatični ogljikovodiki (PAHs)

 

Policiklični aromatični ogljikovodiki (PAHs) so organske spojine iz spojenih aromatičnih obročev, kot so:

 

  • naftalen
  • fluoranten
  • antracen
  • benzo(b)fluoranten
  • benzo(a)piren
  • benzo(k)fluoranten

 

Najvišje ravni PAHs so bile določene z Uredbo Komisije (EU) 2015/1933. Nove zahteve so pričele veljati dne 01. 04. 2016. Uredba Komisije (EU) 2015/1933, ki določa najvišje ravni benzo(a)pirena in skupno vsebnost benzo(a)pirena, benzo[a]antracena, benzo(b)fluorantena in krisena v prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo botanične sestavine ali njihove preparate. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo propolis, matični mleček, spirulino ali njihove preparate.

 

Najvišja raven benzo(a)pirena znaša pri živilih 10,0 μg/kg, skupna količina zgoraj navedenih analitov pa znaša 50,0 μg/kg. Preizkusi v zvezi z ravnmi PAHs zagotavljajo varnost potrošnikov, saj morajo izdelki izpolnjevati varnostne zahteve.

 

Označevanje hrane

 

Zaradi stalnih sprememb in potrebe po prilagajanju tem spremembam, pričakuje sodoben potrošnik natančne in izčrpne podatke, ki so v pomoč pri pravi izbiri tudi v smislu prehrane.

 

Informiranje potrošnikov o hranilni vrednosti izdelka je urejena v povezavi z določili zakonodaje – Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 10. 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremenjena Uredba (ES) št. 1924/2006 in Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, razveljavljena Direktiva Komisije 87/250/EGS, Direktiva Sveta 90/496/EGS, Direktiva Komisije 1999/10/ES, Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/13/ES, Direktiva Komisije 2002/67/ES in Direktiva Komisije 2008/5/ES, ter Uredba Komisije (ES) št. 608/2004. Ustrezno označevanje hrane v skladu z načeli in zahtevami živilske zakonodaje je zelo pomembno za zagotavljanje varstva hrane na tržišču. Vsebnost vitaminov in mineralov ter drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom v prehranskem dopolnilu je številčno navedena na oznaki. Enote, ki se uporabljajo za določevanje vsebnosti vitaminov in mineralov ureja Priloga 1 Uredbe Ministrstva za zdravje z dne 09. 10. 2007 o sestavi in označevanju prehranskih dopolnil. Navedeno vsebnost vitaminov, mineralov in drugih snovi s hranilnim oziroma fiziološkim učinkom, ki so navedene na oznaki, je podana v obliki proizvajalčevega priporočenega dnevnega vnosa. Podatki o vitaminih in mineralih morajo biti podani tudi v obliki odstotka priporočenega dnevnega vnosa glede na referenčne vrednosti, ki so določene v Prilogi 3 zgoraj navedene Uredbe, ki določa referenčno vrednost za označevanje prehranskih dopolnil.

 

Upoštevati je treba, da označevanje hranilne vrednosti prehranskih dopolnil ni obvezna. V primeru prostovoljnega označevanja hranilne vrednosti prehranskih dopolnil je treba navedbo hranilne vrednosti prilagoditi zahtevam Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (…). Kadar se proizvajalec odloči za navedbo hranilne vrednosti izdelka na oznaki, mora pri tem upoštevati smernice zakonodaje. Oznaka mora zagotavljati informacije o energijski vrednosti in količini maščob, nasičenih spojin, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli. Če se pri postopku izdelave sol oziroma sestavine, ki vsebujejo sol, niso dodajale, lahko proizvajalec na seznam hranilnih vrednosti doda, da je vsebnost soli izključna posledica prisotnosti naravnega natrija v izdelku.

 

Razvrstitev hranilnih vrednosti bi morala biti predstavljena v tabeli in v specifičnem zaporedju, če prostor to dopušča. Kjer prostor tega ne dopušča, mora biti navedba predstavljena v linearni obliki. Prostovoljno zagotovljene informacije morajo biti v mastnem tisku, s čimer se poudari:

 

  • Energijska vrednost
  • Maščobe, od tega:
    • nasičene spojine
    • enkrat nasičene spojine
    • večkrat nasičene spojine
  • Ogljikovi hidrati, od tega:
    • sladkorji
    • polioli
    • škrob
  • Vlaknine
  • Beljakovine
  • Sol
  • Vitamini in minerali

 

Obvezno je, da se hranilna vrednost navaja v gramih glede na 100 g oziroma 100 ml, po potrebi pa so dovoljene dodatne navedbe glede na porcijo – navedba hranilne vrednosti glede na posamezno porcijo ali jedilno enoto.

Kljub temu, da je navedba hranilne vrednosti na prehranskih dopolnilih prostovoljna, mora v takšnem primeru proizvajalec prehranskega dopolnila upoštevati določila zakonodajnega okolja.