Identifikacija vrste mesnih izdelkov

V skladu z veljavno zakonodajo je potrebno živilski izdelek označiti na način, ki ne zavaja potrošnika. Označevanje vključuje informacije, ki določajo značilnost živila, vključno z nazivom, vrsto, lastnostjo, sestavo, količino, rokom uporabnosti, izvorom ali krajem porekla, načinom izdelave ali proizvodnje, itd. Naziv mesnih proizvodov je potrebno dopolniti z vrsto mesa, iz katerega je izdelek izdelan, kar omogoča potrošniku prepoznavo živila in razlikovanje od drugih izdelkov. Deklaracija izdelka mora vsebovati vse sestavine, ki so vključene v živilo.

 

Za identifikacijo vrste mesa se uporabljajo molekularna orodja – verižna reakcija s polimerazo (PCR). Identifikacija temelji na detekciji specifične DNK sekvence za določeno vrsto mesa. Real-Time PCR je sodobna metoda in zelo občutljivo analitsko orodje, ki omogoča kvantitativno oceno potvorb z nezaželenimi vrstami mesa z mejo detekcije <0,1%.

 Analiza alergenov

Alergeni v živilih so postali predmet raziskav za nadzor kakovosti. Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, navaja 14 snovi ali živil, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost, ki jih je potrebno navesti na deklaraciji, tj: kravje mleko, jajca, ribe, raki, žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves, ječmen, rž), oreščki (lešniki, orehi, indijski oreščki, oreščki makadamije, pistacija, brazilski oreščki, mandlji), arašidi, soja, zelena, sezamovo seme, gorčica in gorčično seme, volčji bob,  mehkužci in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg / kg.

 

Ocenjuje se, da se alergije na hrano pojavijo pri več kot 2% odraslega prebivalstva in približno 4-8% otrok. Vnos alergenov z živili lahko pri občutljivih osebah sprožijo alergijski odziv kože, prebavil, dihal in obtočil – urtikarija, angioedem (oteklina grla, ustnic, jezika in obraza), atopični dermatitis (ekcem), astma, rinitis, bruhanje, driska, želodčni krči, hipotenzija in smrtno nevaren anafilaktični šok.

 

Da bi zagotovili varnost živil so potrebne hitre, občutljive in zanesljive metode za detekcijo in kvantifikacijo alergenov v živilih, ki se lahko rutinsko uporabljajo v samem proizvodnem obratu, oddelku za kakovost ali s strani institucij za nadzor kakovosti. Izbrane analitske metode za detekcijo alergenov, morajo biti učinkovite, ne samo za analizo surovin, polizdelkov in končnih izdelkov, temveč tudi za analizo brisov in izpirkov. Za ta namen se uporabijo analize po metodi, ki temelji na imunoencimski detekciji proteinov in PCR metodi – verižni reakciji s polimerazo, s katero odkrijemo DNK, ki kodira alergen.

GSO

Najbolj pogosti gensko modificirani pridelki so soja, koruza, oljna ogrščica, riž in bombaž. Primarne funkcije, ki so dane transgenim rastlinam so odpornost na herbicide in žuželke. J.S. Hamilton Poland analizira živila in krmo z namenom odkrivanja genskih sprememb v skladu z evropsko zakonodajo. Uredba Komisije (ES) št. 1829/2003 zahteva označevanje vseh živil in krme, ki vsebuje, sestavlja in je proizvedena iz gensko spremenjenih organizmov (GSO). Meja označevanja GSO je 0,9 % (Uredba ES 49/2000). Vsebnost GSO pod tem pragom se šteje za naključno ali tehnično neizogibno in podatka ni potrebno navesti.

Za detekcijo in kvantifikacijo GSO v vzorcu se uporablja Real time PCR, ki je sestavljen iz naslednjih faz:

• GSO presejalni test (kvalitativna metoda – odkrivanje fragmentov DNA, ki se uporablja za gensko modifikacijo)
  • trojni presejalni test (odkrivanja promotorja 35S, NOS terminatorja in promotorjev 34S FMV),
  • dvojni presejalni test (odkrivanje promotorja 35S in NOS terminatorja),
• Določitev posebnih GSO (kvalitativna metoda – odkrivanja variant GSO soje, GSO koruze, GSO oljne ogrščice in drugih),
• Kvantitativna določitev specifičnih GSO.

VIRUSI V ŽIVILIH

Ocenjuje se, da je v 67% vseh bolezni povzročenih s strani živilskih patogenih virusov.

Njihovi Infekcijskih odmerki virusov so zelo nizki (10 – 100 virusnih delcev). Kontaminacija živil s prebavnimi virusi se lahko pojavi v vseh fazah procesa: pridelavi, spravilu, prevozu, dobavi, pakiranju, pripravi, dobavi končnemu potrošniku. Večina okužb so povzročene zaradi stika z bolnimi ljudmi, ki so vključeni v distribucijo ali pripravo živil. Programi za nadzor virusov v živilih vključujejo skladnost z dobro higiensko, kmetijsko in proizvodno prakso, skladnost s HACCP postopki, izobraževalnih pobud in cepljenje (proti hepatitisu A in virusom Norwalk). Poudarek je na uporabi novih tehnik molekularne biologije in metodoloških izboljšav za odkrivanje virusov v živilih. Zaradi vedno večjega števila primerov virusnih okužb z uživanjem zamrznjenega sadja, je laboratorij J.S.HAMILTON Poland razvil raziskovalne metode, ki omogočajo odkrivanje norovirusov in virusov hepatitis A v zamrznjenih živilih.