Odsotnost vidnih znakov plesni še ne zagotavlja varnosti surovine. Zrnje ima lahko ustrezen vonj in videz ter izpolnjuje osnovne kakovostne parametre, hkrati pa vsebuje visoke koncentracije mikotoksinov – strupenih presnovkov plesni. Ocenjevanje varnosti surovin zgolj na podlagi organoleptičnih lastnosti lahko povzroči finančne izgube, zastoje v proizvodnji in potrebo po umiku končne serije izdelkov s trga.
V akreditiranem laboratoriju J.S. Hamilton izvajamo celovite laboratorijske preiskave in analize žit za ugotavljanje prisotnosti mikotoksinov. Podjetjem v živilski in krmni industriji pomagamo zagotavljati varnost vzdolž celotne dobavne verige – od pregleda žita ob prevzemu in nadzora skladiščenja do spremljanja procesa mletja ter preverjanja kakovosti končnih izdelkov.
Zakaj je nadzor mikotoksinov ključen za varno poslovanje?
Mikotoksini so strupeni presnovki, ki jih proizvajajo plesni, predvsem iz rodov Fusarium, Aspergillus in Penicillium. Njihov nastanek spodbujajo neugodne vremenske razmere med rastno sezono, zamude pri žetvi, previsoka vlažnost zrnja ter neustrezno sušenje in skladiščenje.
Z vidika predelovalcev so ključne naslednje tehnološke in poslovne posledice:
- Stabilnost med predelavo: naknadno čiščenje, sušenje in mletje mikotoksinov v surovini ne odstranijo v celoti. Učinkovitost njihovega zmanjšanja je odvisna od vrste mikotoksina in uporabljenega postopka.
- Prerazporeditev med mletjem: med mletjem se zrnje razdeli na posamezne frakcije, kot so moka, otrobi in kalčki. To lahko spremeni koncentracijo onesnaževal v posameznih izdelkih, zato na podlagi analize zrnja ni mogoče neposredno in zanesljivo napovedati vsebnosti mikotoksinov v končni moki.
- Neenakomerna porazdelitev v šarži: mikotoksini so lahko v razsutem materialu porazdeljeni neenakomerno in se pojavljajo na območjih z lokalno povišanimi koncentracijami. Ustrezno vzorčenje, združevanje in homogenizacija vzorcev so za zagotovitev reprezentativnosti vzorca enako pomembni kot izbira ustrezne analitske metode.
- Vpliv na celotno predelovalno verigo: čeprav se težava začne že na polju in se nadaljuje v mlinu, je nadzor mikotoksinov pomemben tudi v nadaljnjih fazah prehranske verige. To vključuje proizvodnjo krme in spremljanje prenosa nekaterih mikotoksinov v proizvode živalskega izvora, kot so mleko in meso.
Katere mikotoksine določajo naši strokovnjaki?
Obseg analiz prilagodimo vrsti surovine, oceni tveganja in tehnološkim posebnostim proizvodnega procesa.
- Deoksinivalenol (DON): mikotoksin, ki ga proizvajajo glive iz rodu Fusarium. Je eden ključnih parametrov pri analizah pšenice, koruze in mlevskih izdelkov.
- Zearalenon (ZEN): mikotoksin, ki ga proizvajajo glive iz rodu Fusarium in se pojavlja predvsem v žitih, zlasti v koruzi.
- Fumonizini (vsota FB1 in FB2): skupina mikotoksinov, ki jih proizvajajo glive iz rodu Fusarium. Posebej pomembni so pri ocenjevanju varnosti koruze in izdelkov na osnovi koruze.
- Ohratoksin A (OTA): mikotoksin, ki ga proizvajajo nekatere vrste gliv iz rodov Aspergillus in Penicillium. Spremljamo ga v različnih rastlinskih surovinah, pri čemer je pojav onesnaženja lahko povezan tako z razmerami med pridelavo kot s skladiščenjem.
- Aflatoksini (B1, B2, G1 in G2 ter njihova vsota): mikotoksini, ki jih proizvajajo predvsem nekatere vrste gliv iz rodu Aspergillus. Njihovo prisotnost preverjamo v različnih živilih, vključno z žiti in predelanimi žitnimi izdelki.
- Toksina T-2 in HT-2: mikotoksina, ki ju proizvajajo glive iz rodu Fusarium. Pojavljata se v različnih žitih, med drugim v ovsu, ječmenu, koruzi in trdi pšenici.
Skladnost z zakonodajo: Uredba Komisije (EU) 2023/915 z vsemi spremembami
Zakonodajne zahteve določajo najvišje dovoljene vsebnosti mikotoksinov glede na vrsto žita, stopnjo predelave in predvideno uporabo proizvoda.
Najvišje dovoljene vsebnosti mikotoksinov v žitih in žitnih izdelkih
Vrednosti so izražene v µg/kg.
Zakonodajne zahteve za mikotoksine v krmi
V Evropski uniji področje mikotoksinov v krmi urejata dva pravna akta.
Najvišje dovoljene vsebnosti aflatoksina B1 določa Direktiva 2002/32/ES o nezaželenih snoveh v krmi z vsemi spremembami.
Za druge mikotoksine, kot so deoksinivalenol (DON), zearalenon (ZEN), ohratoksin A (OTA), fumonizina B1 in B2 ter toksina T-2 in HT-2, se uporabljajo orientacijske vrednosti iz Priporočila Komisije 2006/576/ES z vsemi spremembami.
Poslovne prednosti sistematičnega spremljanja
Redno testiranje surovin pred vključitvijo posamezne serije v proizvodni proces prinaša konkretne poslovne koristi:
- Zanesljivost nabavnih in proizvodnih odločitev: Zanesljivi laboratorijski rezultati omogočajo hitro presojo, ali je serija žita primerna za varen prevzem v silos in nadaljnje mletje.
- Vzpostavljanje zgodovine kakovosti dobaviteljev: Spremljanje kakovosti posameznih serij skozi različna obdobja olajša preverjanje izpolnjevanja pogodbenih zahtev in zmanjšuje tveganje prevzema kontaminiranih surovin.
- Finančna in pravna zaščita: Zgodnje odkrivanje neskladnosti v surovinah pomaga preprečiti kontaminacijo celotne proizvodne linije, drage zastoje v proizvodnji in izgube zaradi umika končne moke iz distribucije.
- Strokovna podpora: Naši strokovnjaki svetujejo pri izbiri ustreznega obsega analiz za pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, tritikalo in moke ter pri tem upoštevajo aktualne spremembe evropske zakonodaje.
Obrnite se na nas
Želite zaščititi svoj obrat pred tveganji, povezanimi z mikotoksini, ali posodobiti načrt nadzora surovin v skladu z najnovejšimi zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi?
Izpolnite spodnji kontaktni obrazec in se posvetujte s strokovnjaki J.S. Hamilton o ustreznem obsegu analiz. Za vas bomo pripravili ponudbo, prilagojeno vašim potrebam.