Mikrobiološki brisi površin so eno najpomembnejših orodij za preverjanje učinkovitosti čiščenja in razkuževanja v živilski, farmacevtski, kozmetični in drugih industrijah. Z njimi preverjamo učinkovitost čiščenja in razkuževanja, higiensko stanje proizvodnega okolja, ter spremljamo prisotnost patogenih mikroorganizmov.
Pravilno izvedeno vzorčenje omogoča zgodnje odkrivanje higienskih pomanjkljivosti, zmanjšuje tveganje za kontaminacijo izdelkov ter zagotavlja skladnost z zahtevami standardov HACCP, IFS Food, BRCGS in GMP.
Na podlagi razultatov lahko postavimo oceno tveganja navzkrižne kontaminacije ter opravimo validacijo in verifikacijo sanitarnih postopkov.
Najpogosteje ugotavljamo:
- skupno število mikroorganizmov,
- število Enterobacteriaceae,
- število koliformnih bakterij,
- prisotnost ali število Escherichia coli,
- število kvasovk in plesni,
- prisotnost Listeria monocytogenes,
- prisotnost Salmonella spp.,
- prisotnost alergenov (gluten, mleko, soja, jajca, arašidi ipd.).
Priporočena površina vzorčenja je 100 cm² (10 × 10 cm), kadar to omogoča geometrija opreme. Pri manjših ali težko dostopnih delih opreme se lahko vzorči tudi manjša, natančno določena površina (npr. 20 cm² ali celotna dostopna površina).
Površine za odvzem brisov določimo na podlagi ocene tveganja, zahtev standardov (npr. FDA), internih navodil ter rezultatov preteklih analiz oziroma ugotovljenih sumov na mikrobiološko ali alergensko kontaminacijo.
Na splošno lahko ločimo:
Površine v neposrednem stiku z živili: delovne mize, transporterje, mešalnike, polnilne linije, rezila, nože, tehtnice, lijake, polnilne glave, rezervoarje…
Težko dostopna mesta: spoji in vari, tesnila, ventili, odtoki, gumijasti deli opreme, mrtvi koti cevovodov…
Površine brez neposrednega stika z živili: ročaji vrat, stikala, komandne plošče, vozički, viličarji, zaščitne ograje…
Ob jemanju brisa se izogibamo dotikanja konice bris palčke. Brise jemljemo na suhih površinah, na mokrih pa samo, če imamo primerno validirano metodo. Pri vzorčenju alergenov uporabljamo suhe bris palčke.
Poskusimo zagotoviti, da zajamemo tudi težko dostopna mesta vzorčenja in da ne vzorčimo vedno istih lokacij. Priporočamo izdelavo rotacijskega načrta. Vzorci morajo biti primerno označeni (mesto vzorčenja, lokacija/prostor, datum in ura, priporočljivo tudi ime vzorčevalca), transportna pot do laboratorija pa mora biti čim krajša. Vzorcev brisov nikoli ne zamrzujemo.
Redno spremljanje trendov rezultatov omogoča zgodnje odkrivanje higienskih odstopanj in zmanjšuje tveganje za mikrobiološko neskladnost izdelkov.
J.S. Hamilton opravlja tudi laboratorijske analize brisov površin za preverjanje mikrobiološke ustreznosti in higienskega stanja površin.
