Mineralna olja so prisotna skoraj povsod v našem okolju, zato ni presenetljivo, da jih lahko najdemo tudi v živilih. Zaradi njihove široke uporabe v industriji, transportu, proizvodnih procesih in embalaži predstavljajo eno pomembnejših skupin kemijskih kontaminantov, ki jim evropski regulatorji namenjajo vse več pozornosti.
Evropska komisija je pripravila osnutek uredbe, ki prvič določa enotne najvišje dovoljene vsebnosti aromatskih ogljikovodikov mineralnih olj (MOAH) v živilih. Predlog je maja 2026 prejel podporo držav članic, njegova uporaba pa je po trenutnem besedilu predvidena od 1. januarja 2027, pri čemer so za nekatere skupine živil predvidena daljša prehodna obdobja.
Kaj so MOSH in MOAH?
Mineralna olja predstavljajo kompleksne mešanice ogljikovodikov, pridobljenih predvsem iz surove nafte, lahko pa nastajajo tudi sintetično. V analitiki jih delimo v dve glavni skupini:
- MOSH (Mineral Oil Saturated Hydrocarbons) – nasičeni ogljikovodiki mineralnih olj, ki vključujejo linearne, razvejane in ciklične ogljikovodike.
- MOAH (Mineral Oil Aromatic Hydrocarbons) – aromatski ogljikovodiki mineralnih olj, ki vsebujejo enega ali več aromatskih obročev.
Obe skupini skupaj označujemo kot MOH (Mineral Oil Hydrocarbons).
Zakaj so mineralna olja problematična in je potrebno njihovo vrednost v živilih spremljati?
Raziskave kažejo, da se MOSH lahko kopičijo v različnih tkivih, predvsem v jetrih, vranici in bezgavkah. Dolgotrajna izpostavljenost lahko povzroči kopičenje teh snovi v organizmu, njihov vpliv na zdravje pa je še vedno predmet intenzivnih raziskav.
Večjo skrb predstavljajo MOAH, saj lahko nekateri predstavniki te skupine vsebujejo policiklične aromatske spojine z genotoksičnimi in kancerogenimi lastnostmi. Zaradi teh ugotovitev evropska zakonodaja vse več pozornosti namenja prav nadzoru vsebnosti MOAH v živilih.
Kako pride do kontaminacije živil?
Kontaminacija z mineralnimi olji se lahko pojavi v katerikoli fazi prehranske verige – od primarne proizvodnje do končnega izdelka.
Najpogostejši viri vključujejo:
- maziva in hidravlična olja v proizvodni opremi,
- goriva in izpušne pline med transportom in skladiščenjem,
- sredstva za obdelavo pridelkov,
- procesna olja pri proizvodnji živil,
- embalažo iz recikliranega papirja in kartona,
- tiskarske barve in lepila,
- transportne vreče iz jute ali sisala, obdelane z mineralnimi olji.
Posebno pozornost predstavlja embalaža iz recikliranega papirja, saj lahko mineralna olja migrirajo iz embalaže v živilo, zlasti pri suhih živilih z daljšim rokom uporabnosti, kot so kosmiči, riž, testenine ali moka.
Nova evropska uredba prinaša prve mejne vrednosti
Evropska komisija je pripravila predlog uredbe, ki prvič določa največje dovoljene vsebnosti MOAH v živilih, ne glede na vir kontaminacije. To pomeni, da bodo mejne vrednosti veljale tako za kontaminacijo iz surovin kot tudi za onesnaženje med proizvodnjo, transportom ali zaradi embalaže.
Pri določanju dovoljenih vsebnosti se uporablja načelo ALARA (As Low As Reasonably Achievable), kar pomeni, da mora biti prisotnost MOAH čim nižja, kolikor je to razumno dosegljivo.
Do 31. decembra 2029 naj bi mejne vrednosti veljale hkrati tudi meje določljivosti (LOQ), določene za analizno metodo:
| Vrsta živila | Mejna vrednost MOAH |
| Živila z manj kot 4 % maščobe | 0,5 mg/kg |
| Živila s 4–50 % maščobe | 1,0 mg/kg |
| Živila z več kot 50 % maščobe | 2,0 mg/kg |
Posebna izjema velja za suhe čaje in zeliščne čaje, saj raziskave kažejo, da je prehod MOAH v pripravljen napitek zelo majhen. Mejne vrednosti zanje zato niso določene, razen kadar se uporabljajo kot sestavina drugih živil.
Nova uredba naj bi se začela uporabljati 1. januarja 2027. Živila, ki bodo zakonito dana na trg pred tem datumom, bodo lahko ostala v prometu do izteka roka uporabnosti oziroma roka minimalne trajnosti.
Katera živila so najbolj izpostavljena?
Mineralna olja so bila zaznana v številnih skupinah živil, med drugim:
- žitih in izdelkih iz žit,
- rižu in testeninah,
- čokoladi in slaščicah,
- začimbah,
- rastlinskih oljih,
- oreščkih in semenih,
- otroški hrani,
- prehranskih dopolnilih.
Ker so MOSH lipofilne spojine, jih pogosto najdemo v živilih z višjo vsebnostjo maščob.
Laboratorijska analiza MOSH/MOAH
Določanje mineralnih olj predstavlja enega zahtevnejših analiznih postopkov v živilski kemiji. Zaradi kompleksnosti vzorcev je potrebna skrbna priprava vzorca ter uporaba visoko zmogljive instrumentalne analitike.
Najpogosteje se uporablja kombinacija:
- tekočinske kromatografije (LC),
- plinske kromatografije (GC),
- plamensko-ionizacijskega detektorja (FID),
oziroma metoda LC-GC-FID, ki omogoča ločeno določanje frakcij MOSH in MOAH. Za potrditev rezultatov in podrobnejšo karakterizacijo posameznih spojin se lahko uporablja tudi plinska kromatografija, sklopljena z masno spektrometrijo (GC-MS).
Analiza omogoča določitev vsebnosti mineralnih olj v različnih vrstah živil ter materialih, namenjenih za stik z živili.
Zakaj izvajati analize?
Nova evropska uredba bo od proizvajalcev zahtevala še bolj sistematičen nadzor nad prisotnostjo MOAH v živilih. Laboratorijske analize omogočajo:odkrivanje virov kontaminacije,
- preverjanje učinkovitosti preventivnih ukrepov,
- nadzor kakovosti surovin in embalaže,
- izpolnjevanje zahtev kupcev in trgovskih verig,
- podporo sistemom HACCP ter zagotavljanju varnosti živil.
Ker lahko mineralna olja izvirajo iz različnih faz proizvodnje in dobavne verige, postaja redno spremljanje njihove prisotnosti pomemben del zagotavljanja kakovosti in varnosti živil.
Zaključek
Prisotnost mineralnih olj (MOSH/MOAH) ostaja eno ključnih področij kemijske varnosti živil. Čeprav trenutna izpostavljenost MOSH po oceni EFSA ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje, MOAH zaradi možnih genotoksičnih in rakotvornih učinkov ostajajo predmet strogega nadzora. Z uvedbo prvih evropskih mejnih vrednosti za MOAH od leta 2027 se pričakuje še večji poudarek na preprečevanju kontaminacije, izbiri ustreznih materialov za stik z živili ter rednem laboratorijskem spremljanju. Za živilsko industrijo to pomeni pomemben korak k še višji ravni varnosti živil in večjemu zaupanju potrošnikov.
V laboratoriju JS HAMILTON izvajamo akreditirane analize MOSH/MOAH v različnih vrstah živil in materialih za stik z živili. S sodobnimi kromatografskimi metodami proizvajalcem pomagamo prepoznati vire kontaminacije, preveriti skladnost z zakonodajo ter zagotoviti varnost in kakovost njihovih izdelkov.