Korenje, koreninski peteršilj, rdeča pesa in krompir so pridelki, katerih značilnosti pridelave in neposreden stik užitnih delov z zemljo upravičujejo njihovo vključitev v programe nadzora ostankov pesticidov.
Ti pridelki se včasih dojemajo kot živila, pri katerih je verjetnost prisotnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev razmeroma majhna. Vendar takšna predpostavka ne sme nadomestiti ocene, ki temelji na rezultatih laboratorijskih analiz. Na prisotnost in koncentracijo ostankov lahko med drugim vplivajo uporabljena fitofarmacevtska sredstva, pogoji pridelave, lastnosti aktivnih snovi, upoštevanje karence ter možnost privzema določenih snovi iz tal.
Koreninski sistem iz talne raztopine absorbira vodo in mineralne snovi, v določenih pogojih pa lahko absorbira tudi ostanke nekaterih pesticidov, prisotnih v tleh. Obseg njihovega privzema in prenosa po rastlini je med drugim odvisen od fizikalno-kemijskih lastnosti snovi, vrste tal, okoljskih razmer, rastlinske vrste in njene razvojne faze.
Fitofarmacevtska sredstva se lahko uporabljajo v različnih fazah pridelave, skladno z obsegom in pogoji njihove registracije. Na raven ostankov v pridelku ob spravilu vplivajo med drugim odmerek, čas in način uporabe, število tretiranj, upoštevanje karence, vremenske razmere, lastnosti tal ter hitrost razgradnje in izginjanja posamezne snovi.
Zato je treba korenovke, kot so korenje, koreninski peteršilj, rdeča pesa, gomoljna zelena in redkev, ter krompir kot gomoljnico vključiti v programe nadzora ostankov pesticidov. Obseg in pogostost analiz je treba določiti na podlagi ocene tveganja, pri čemer je treba upoštevati vrsto pridelka, zgodovino uporabe fitofarmacevtskih sredstev, državo porekla, zakonske zahteve in zahteve kupcev.
Identifikacija analitov in ocena skladnosti: zakaj samo ugotovljena prisotnost snovi še ne pomeni neskladnosti?
Visoka občutljivost sodobnih analitskih tehnik omogoča zaznavanje številnih kemičnih snovi že pri zelo nizkih koncentracijah.
Vendar sama ugotovitev prisotnosti aktivne snovi, njenega metabolita ali produkta pretvorbe v preskušanem vzorcu še ne pomeni samodejno, da proizvod rastlinskega izvora ni skladen z zakonskimi zahtevami. Za oceno skladnosti je treba določiti raven ostankov in rezultat primerjati z veljavno mejno vrednostjo ostankov (MRL), pri čemer je treba upoštevati ustrezno definicijo ostanka, vrsto proizvoda in merilno negotovost.
V Evropski uniji se uporabljajo mejne vrednosti ostankov pesticidov, označene z izrazom MRL (Maximum Residue Level). Določene so za posamezne kombinacije aktivnih snovi in živil. Glavna pravna podlaga je Uredba (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na živilih in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter njene poznejše spremembe.
To pomeni, da je treba rezultat laboratorijske analize vedno razlagati v ustreznem regulativnem okviru. Enaka koncentracija ostankov lahko pri različnih proizvodih vodi do drugačne ocene skladnosti, če zanje veljajo različne mejne vrednosti MRL.
Analitske posebnosti korenovk in razvrščanje preskušanih proizvodov
Pri zelenjavi, katere užitni del se razvija v tleh, ocena tveganja glede prisotnosti ostankov pesticidov ne sme biti omejena zgolj na tretiranje, izvedeno neposredno pred spravilom pridelka.
Prisotni ostanki so lahko posledica načina pridelave, lastnosti aktivne snovi in njene obstojnosti v talnem okolju. Pomembna je tudi predvidena uporaba surovine: neposredno trženje (sadje in zelenjava), industrijska predelava ali nadaljnja uporaba kot sestavine za proizvodnjo predelanih živil.
Pravilna razvrstitev preskušanega proizvoda je ključnega pomena. Izraz »gomoljnice« se uporablja v kmetijski in industrijski terminologiji, medtem ko predpisi o mejnih vrednostih ostankov pesticidov uporabljajo podrobno razvrstitev proizvodov. Pred oceno skladnosti rezultata je zato treba preskušani proizvod uvrstiti v ustrezno kategorijo zakonske klasifikacije ter določiti pripadajočo mejno vrednost MRL in veljavno definicijo ostanka.
Interpretacija poročila o preskušanju glede na veljavne mejne vrednosti MRL
Predpostavimo, da akreditirani laboratorij v vzorcu, odvzetem iz serije korenja, ugotovi prisotnost določenega ostanka pesticida. V takšnem primeru ni dovolj, da se analiza zaključi s splošno ugotovitvijo: »ugotovljena je bila prisotnost pesticida«.
Strokovnjak, ki ocenjuje analizno poročilo, preveri med drugim:
- Katera mejna vrednost MRL velja za zadevno snov in proizvod ter katera definicija ostanka se uporablja (veljavne vrednosti MRL je mogoče poiskati v podatkovni zbirki EU Pesticides Database).
- Ali določena koncentracija presega veljavno mejno vrednost MRL ob upoštevanju merilne negotovosti in ustreznega pravila odločanja.
- Ali uporabljene analitske metode in način interpretacije rezultatov ustrezajo uradnim merilom za nadzor ostankov pesticidov.
Prav zato mora poročilo o preskušanju oceniti strokovnjak, ki zna povezati znanje analizne kemije z veljavnimi zahtevami živilske zakonodaje.
Ugotavljanje več aktivnih snovi (več ostankov) in ocena tveganja
Laboratorijska analiza lahko v posameznem vzorcu pokaže sočasno prisotnost ostankov več pesticidov, na primer herbicidov, uporabljenih v tleh, in fungicidov, uporabljenih na listih. Vendar število ugotovljenih snovi samo po sebi še ne pomeni, da proizvod ni skladen z zakonskimi zahtevami ali da predstavlja tveganje za zdravje potrošnikov.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) navaja, da prisotnost več ostankov ne pomeni neskladnosti, če posamezne koncentracije ne presegajo ustreznih mejnih vrednosti MRL. Hkrati pa lahko serije proizvodov, pri katerih je ugotovljena prisotnost več različnih ostankov pesticidov, zahtevajo dodatno pozornost nadzornih organov z vidika skupne in kumulativne izpostavljenosti potrošnikov.
To je ključna razlika: informacija »ugotovljena je bila prisotnost petih snovi« ni enakovredna trditvi »proizvod ni varen«.
Določanje mejnih vrednosti MRL in ocena izpostavljenosti potrošnikov
Mejna vrednost ostankov pesticidov ni določena arbitrarno. Določi se na podlagi podatkov o ostankih, pridobljenih v nadzorovanih poljskih poskusih, ki odražajo dobro kmetijsko prakso (GAP), ob hkratnem upoštevanju varnosti potrošnikov.
EFSA v okviru svojih ocen izračunava akutno in kronično prehransko izpostavljenost potrošnikov ostankom pesticidov. V ta namen uporablja model PRIMo, ki temelji na podatkih o porabi živil in drugih informacijah, pomembnih za različne skupine evropskih potrošnikov.
Preseganje veljavne mejne vrednosti MRL pomeni neskladnost z zahtevami glede ravni ostankov pesticidov in lahko med drugim kaže na nepravilno uporabo fitofarmacevtskega sredstva, kršitev pogojev dobre kmetijske prakse ali prisotnost ostankov iz drugega vira. Vendar to samodejno še ne pomeni akutnega tveganja za zdravje. Za oceno zdravstvenega tveganja je potrebna ločena ocena izpostavljenosti potrošnikov in primerjava z ustrezno toksikološko referenčno vrednostjo, kot je akutni referenčni odmerek (ARfD).
Dinamika zakonodajnih sprememb kot dejavnik operativnega tveganja
Predpisi o mejnih vrednostih ostankov pesticidov niso nespremenljivi. Vrednosti MRL, definicije ostankov in obseg proizvodov, za katere veljajo posamezne mejne vrednosti, se lahko spreminjajo zaradi novih znanstvenih ocen, pregledov obstoječih mejnih vrednosti in regulativnih odločitev.
EFSA izvaja preglede obstoječih mejnih vrednosti MRL v skladu z 12. členom Uredbe (ES) št. 396/2005 ter objavlja obrazložena mnenja o posameznih snoveh. Vendar končne spremembe pravno zavezujočih mejnih vrednosti MRL uvaja Evropska komisija z ustreznimi pravnimi akti.
V praksi to pomeni, da je treba rezultate analiz ostankov pesticidov, opravljenih pred več meseci, vedno primerjati z zakonodajo, ki velja v času dajanja blaga na trg. Za proizvajalce, uvoznike in distributerje to pomeni, da morajo zakonodajne spremembe stalno spremljati, namesto da analize izvajajo zgolj občasno.
Napredne instrumentalne analize v laboratoriju
Določanje sledov ostankov pesticidov v kompleksnih rastlinskih matriksih zahteva uporabo ustrezno validiranih preskusnih metod in učinkovitih postopkov priprave vzorcev.
Priprava vzorcev po metodi QuEChERS: Izvaja se v skladu s standardom PN-EN 15662:2018-06, ki omogoča učinkovito ekstrakcijo analitov iz rastlinskih matriksov z različno vsebnostjo vode in sladkorjev.
Kromatografske tehnike v povezavi s tandemsko masno spektrometrijo: Uporaba plinske kromatografije v povezavi s tandemsko masno spektrometrijo (GC-MS/MS) in tekočinske kromatografije v povezavi s tandemsko masno spektrometrijo (LC-MS/MS) omogoča identifikacijo in kvantitativno določanje širokega nabora ostankov pesticidov pri nizkih koncentracijah, tudi v gomoljnicah ter zeliščih in listnati zelenjavi, kot so drobnjak, luštrek in peteršiljevi listi.
Spremljanje ostankov pesticidov v okviru integriranega sistema nadzora kakovosti
Dobro načrtovano spremljanje ne sme biti omejeno zgolj na eno analizo končnega proizvoda. V okviru nadzora dobavne verige je smiselno upoštevati:
- Izvor surovine, državo porekla in razpoložljive informacije o zgodovini agrotehničnih postopkov, ki jih je uporabljal dobavitelj.
- Sezonske dejavnike in posebnosti tehnologije pridelave v posameznem letu.
- Izbor ustreznega nabora analiz, prilagojenega dejanskemu profilu tveganja.
Če se v določeni dobavni verigi redno pojavljajo isti ostanki pesticidov, je to neposredna podlaga za izvedbo presoje pri dobavitelju in uvedbo korektivnih ukrepov pri kmetijskem pridelovalcu.
Akreditirano preskušanje ostankov pesticidov v laboratoriju J.S. Hamilton
Laboratorijske analize ne bi smele odgovoriti zgolj na vprašanje »kaj je bilo ugotovljeno?«, temveč predvsem na vprašanje: »Ali je rezultat skladen z veljavnimi zakonskimi zahtevami in kaj nam pove o kakovosti surovine?«
Kot akreditirani preskusni laboratorij z akreditacijo Poljskega akreditacijskega centra (PCA) družba J.S. Hamilton izvaja celovite analize ostankov fitofarmacevtskih sredstev v proizvodih rastlinskega in živalskega izvora.