• All
  • Novice
  • Varnost hrane in težke kovine – na kaj moramo biti pozorni?

    Kako kovine pridejo v hrano?

    Težke kovine in njihove spojine so naravno prisotne v okolju – najdemo jih v zemlji, vodi in zraku. Poleg naravnih virov pa raven kovin v živilih povečujejo tudi človekove dejavnosti, kot sta industrija in intenzivno kmetijstvo. Dodatno lahko pridejo v stik s hrano med predelavo ali skladiščenjem. Največja nevarnost je dolgotrajna izpostavljenost, saj se kovine v telesu kopičijo in lahko povzročijo resne zdravstvene težave, med drugim bolezni srca in ožilja, živčnega sistema, ledvic, oslabljen imunski sistem ter genetske poškodbe, ki povečujejo tveganje za raka.

    Ukrepanje EFSA – katere kovine so najbolj nevarne?

    Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) že vrsto let spremlja tveganja, povezana s težkimi kovinami. Med najbolj skrb vzbujajoče spadajo svinec, kadmij, živo srebro, anorganski arzen, nikelj in anorganski kositer. EFSA redno objavlja strokovna mnenja o njihovem vplivu na zdravje in določa priporočene mejne vrednosti vnosa (TDI). V zadnjem času je bila posebna pozornost namenjena niklju in anorganskemu arzenu, zato je Evropska komisija sprejela nove uredbe, ki določajo najvišje dovoljene vsebnosti teh kovin v hrani.

    Konec leta 2024 je EFSA ocenila tudi tveganje zaradi uživanja organskih arzenovih spojin, ki se pojavljajo predvsem v ribah, morskih sadežih in algah. Za nekatere oblike tveganje ni bilo ugotovljeno, pri drugih – na primer pri spojinah vezanih na maščobe – pa so potrebne dodatne raziskave.

    Katera živila so najpogostejši vir težkih kovin v prehrani?

    Težke kovine lahko najdemo v številnih osnovnih živilih – od sadja, zelenjave in žit do mesa, rib, kakavovih izdelkov in začimb. Evropska zakonodaja je v Uredbi (EU) 2023/915 natančno določila najvišje dovoljene vrednosti (MRL) za posamezne elemente v različnih živilih.

    Od 1. julija 2025 je pričela veljati še nova uredba (EU) 2024/1987, ki prvič določa tudi dovoljene meje niklja v določenih živilih. To pomeni, da je nikelj dodan na seznam kovin, ki so pod posebnim nadzorom zaradi pomembnega vpliva na zdravje potrošnikov.

    Spodnja tabela prikazuje primere virov elementov, za katere je Evropska zakonodaja v Uredbi (EU) 2023/915 natančno določila najvišje dovoljene vrednosti (MRL) za posamezne elemente v različnih živilih.

     
    Kovine (simbol) Živila
    Svinec (Pb) sadje, zelenjava, gobe, semena stročnic, žita, sušene začimbe, meso živali, perutnine in rib, morski sadeži, mleko, med, olja in maščobe, sadni sokovi, vino, soli, prehranska dopolnila
    Kadmij (Cd) sadje, zelenjava, sveža zelišča, oreščki, gobe, semena stročnic, žita, oljnice, meso živali, perutnine in rib, morski sadeži, kakav in čokoladni izdelki, sol, prehranska dopolnila
    Živo srebro (Hg) ribe, morski sadeži, sol, prehranska dopolnila

    Anorganski arzen

    (AsIII + AsV)

    riž, žitni izdelki iz riža, pijače na osnovi riža, sadni sokovi
    Skupni arzen (As) sol

    Anorganski kositer

    (SnII + SnIV)

    konzervirana hrana in pijače
    Nikelj (Ni) zelenjava, oreščki, sveža zelišča, semena stročnic, alge, oljnice, žita, kakav in čokoladni izdelki, sadni in zelenjavni sokovi

    Zakaj je nadzor še posebej pomemben pri hrani za otroke?

    Najbolj ranljiva skupina so dojenčki in majhni otroci, saj imajo nizko telesno maso in pogosto enolično prehrano. Riževi izdelki, ki so pogosto del njihovega jedilnika – še posebej pri otrocih z alergijo na mlečne beljakovine ali s celiakijo – so lahko pomemben vir anorganskega arzena. Ocenjuje se, da je njihov vnos tega elementa kar 2–3-krat višji kot pri odraslih. Zato veljajo za hrano, namenjeno otrokom do tretjega leta starosti, precej strožje mejne vrednosti. Za živo srebro sicer ni določenih mej, vendar velja načelo ničelne tolerance.

    Kako se ugotavljajo presežene vrednosti?

    Vsa živila, pri katerih se ugotovi preseganje dovoljenih vsebnosti težkih kovin, se prijavijo v evropski sistem RASFF (Hitra opozorilna mreža za živila in krmo). Podatki se objavljajo v letnih poročilih opozorilne mreže ACN. Samo v letu 2024 je bilo v Evropi prijavljenih približno 40 primerov presežkov svinca in kadmija v sadju in zelenjavi ter skoraj 70 primerov presežkov živega srebra in kadmija v ribah in ribjih izdelkih.

    Analize težkih kovin v laboratoriju J.S. Hamilton

    V laboratoriju J.S. Hamilton izvajamo celovite analize težkih kovin, za katere so predpisane mejne vrednosti v Uredbi (EU) 2023/915 in kasnejših spremembah. Določamo vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra, celotnega arzena, kositra in niklja z uporabo naprednih tehnik, kot sta:

    • ICP-MS (masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo) in

    • ICP-OES (optična emisijska spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo).

    Za natančno določanje anorganskega arzena uporabljamo metodo HPLC-ICP-MS, ki združuje visoko ločljivostno tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo.

    1. del: Ostanki pesticidov v hrani: prihajajo spremembe

    Evropska unija ima jasno zastavljene cilje glede varnosti hrane – ena ključnih zakonodajskih podlag za to je Uredba (ES) št. 396/2005, ki določa največje dovoljene vrednosti ostankov pesticidov (MRL) v živilih rastlinskega in živalskega izvora. Namen? Zagotoviti visoko raven zaščite zdravja potrošnikov in obenem omogočiti učinkovito spremljanje ter nadzor nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

    Ta uredba ne pokriva zgolj spremljanja ostankov, temveč tudi postopke za vrednotenje novih snovi in spremembe že obstoječih mejnih vrednosti.

    Kaj pravzaprav pomeni MRL?

    MRL (Maximum Residue Level) označuje najvišjo zakonsko dovoljeno koncentracijo pesticida, ki je lahko prisotna v živilih ali krmi. Te vrednosti temeljijo na rezultatih nadzorovanih terenskih preizkusov, pri katerih so pesticidi uporabljeni v skladu z dobro kmetijsko prakso (GAP).

    Pomembno: MRL ni toksični prag – torej ne pomeni, da preseganje te meje nujno predstavlja tveganje za zdravje. Gre za tržni standard, ki določa, koliko ostankov pesticida je lahko zakonito prisotnih v izdelku, ko pride na trg.

    V Evropski uniji MRL-je določa Evropska komisija, pri tem pa ključno vlogo igrata tudi EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) in države članice.

     

    Zakaj se MRL-ji za pesticide spreminjajo?

    Najvišje dovoljene vrednosti ostankov pesticidov (MRL) v EU temeljijo na več virih in strokovnih ocenah. Ključni dejavniki, ki vplivajo na določanje teh mejnih vrednosti, so:

    • Dobra kmetijska praksa (GAP) – kako se pesticidi dejansko uporabljajo v kmetijstvu;

    • Toksikološki podatki, ki jih ocenjuje EFSA, vključno z mejami sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI) in akutnega referenčnega odmerka (ARfD);

    • Znanstvene ocene ob vsakokratni obnovi dovoljenj za aktivne snovi;

    • Postopki določeni v Uredbi (ES) št. 396/2005, vključno z možnostjo revizije ob novih podatkih.

    Kaj sproži spremembo MRL?

    MRL-ji niso statični – prilagajajo se glede na znanstveni napredek, spremembe v rabi pesticidov in zahteve trgov:

    1. Obnovitev dovoljenj za aktivne snovi (na 10 let ali po potrebi) pogosto privede do prilagoditev toksikoloških vrednosti in posledično tudi MRL-jev.

    2. Registracija novih pesticidov – ko se odobri nova snov, se določijo tudi njene začetne MRL-vrednosti na podlagi podatkov proizvajalcev.

    3. Zahteve proizvajalcev – podjetja lahko zaprosijo za spremembo obstoječih MRL-jev, če se izkaže, da to bolje odraža realno uporabo in rezultate raziskav.

    4. Uvozne tolerance – če EU uvaža izdelke iz držav z drugačnimi praksami, lahko določi specifične MRL-je, ki omogočajo trgovino, hkrati pa ščitijo potrošnike.

    5. Redni pregledi EFSA – ta agencija redno preverja obstoječe MRL-je, države članice pa lahko zaprosijo za dodatne znanstvene ocene.

    6. Sprejetje mednarodnih standardov – EU lahko prilagodi MRL-je na podlagi vrednosti Codex Alimentarius (CXL), če je varnost dokazana.

    Vse to pomeni, da so MRL-ji v EU stalno posodobljeni in temeljijo na najnovejših znanstvenih dognanjih, kar omogoča visoko raven zaščite potrošnikov ter nemoteno delovanje notranjega in zunanjega trga.

     

    Nedavne spremembe MRL-jev za ostanke pesticidov (februar–april 2025)

     

    Fluxapyroxad – fungicid proti glivičnim boleznim:

    • Povečanje MRL za kaki (persimmon): z 0,01 na 0,2 mg/kg

    • Povečanje MRL za gojene gobe: z 0,01 na 0,3 mg/kg

    • Spremembe temeljijo na ekstrapolaciji rezultatov z jabolk in pozitivni oceni varnosti.

     

    Lambda-cyhalothrin – insekticid iz skupine sintetičnih piretroidov:

    • Avokado: MRL zvišan na 0,15 mg/kg (uvozna toleranca za uporabo v Mehiki)

    • Perutninski izdelki (meso, drobovina): zvišanje z 0,01 na 0,03 mg/kg

    • Jajca: z 0,01 na 0,02 mg/kg

    • Povečanja sledijo ugotovitvam EFSA, da ostanki ne predstavljajo tveganja.

     

    Metalaxyl – fungicid:

    • Ananas: zvišanje z 0,01 na 0,1 mg/kg

    • Sušena korenina ginsenga: z 0,05 na 0,06 mg/kg

    • Temelji na vrednostih Codex Alimentarius (CXL) in pozitivni oceni EFSA.

     

    Nikotin – ne kot pesticid, ampak zaradi drugih virov onesnaženja:

    • Kavna zrna: uveden nov MRL 0,05 mg/kg (prej splošna vrednost 0,01 mg/kg)

    • Uvedba lastne meje zaradi morebitnih ostankov iz drugih virov kot pesticidi.

     

    Cycloxydim – selektivni herbicid proti travnim plevelom:

    • Jabolka, hruške, kutine, mušmule: MRL s 0,09 na 0,4 mg/kg

    • Grah s stroki: iz 2 na 9 mg/kg (!)

    • Koruza, sladkorna pesa: iz 0,2 na 0,3 mg/kg

    •  Na zahtevo podjetja BASF, ob pozitivnem mnenju EFSA.

     

    Dichlorprop-P – herbicid za žita:

    • Pšenica, ječmen, oves, rž: MRL povišan z 0,1 na 0,2 mg/kg

    •  Zaradi sprememb v kmetijski praksi (uporaba kot regulator rasti).

     

    Flupiradifuron – sistemski insekticid:

    • Uvedene uvozne tolerance za tropsko sadje (mango, papaja, sezam, proso)

    • Sprejete CXL vrednosti za: ananas (0,3 mg/kg), sončnična semena (0,8 mg/kg)

    • Zvišanje MRL za: jagodičevje, zelišča, med, izdelke iz prašičev

    • Znižanje za ohrovt: z 5 na 4 mg/kg

    •  Spremembe zaradi uskladitve z uporabo v Avstraliji, Braziliji in ZDA.

     

    Fosetil in fosfonska kislina – sprememba definicije ostankov:

    • Nova definicija temelji le na fosfonski kislini in njenih solih

    • Cilj: boljši nadzor, saj ostanki izhajajo tudi iz gnojil in talnih dodatkov

    • MRL-ji prilagojeni navzgor ali navzdol glede na izdelek in tveganje

     

    Napropamid – herbicid za sadno in zelenjadarsko pridelavo:

    • Znižanje MRL za:

      • jagodičevje: z 0,02 na 0,01 mg/kg

      • zelišča in užitno cvetje: z 0,05 na 0,02 mg/kg

    • Zaradi pomanjkljive dokumentacije, EFSA znižala meje na raven zaznave.

     

    Tebufenpyrad – akaricid za rastlinjake in sadovnjake:

    • Znižanje MRL za:

      • marelice, breskve: z 0,4 na 0,3 mg/kg

      • grozdje: z 0,6 na 0,4 mg/kg

      • fižol s stroki, hmelj: na 0,01 oz. 0,05 mg/kg (zaradi pomanjkanja študij)

     

    Pyridaben – akaricid in insekticid:

    • Znižanje MRL za:

      • jabolka, hruške, kutine: z 0,9 na 0,15 mg/kg

      • marelice, breskve: z 0,3 na 0,01 mg/kg

      • fižol s stroki: z 0,2 na 0,01 mg/kg

      • meso in drobovina živalskega izvora: z 0,05 na 0,01 mg/kg

     

     

    Drugi del članka bo objavljen prihodnjič. 

    V primeru vprašanj nas kontaktirajte!