Ko med napornim delom spijemo požirek vode iz plastenke ali pogrejemo hrano v plastični posodi, se pogosto ne zavedamo, da lahko embalaža, ki pride v stik z živili, vsebuje kemikalije, ki lahko prehajajo v hrano. Med najpogosteje obravnavanimi snovmi v živilski industriji sta bisfenol A (BPA) in PFAS, ki se uporabljata pri proizvodnji različnih materialov in premazov za embalažo.
Zaradi potencialnih tveganj za zdravje so te snovi danes predmet številnih raziskav in strožjih zakonodajnih omejitev v Evropski uniji. Zato je nadzor nad njihovo prisotnostjo v živilih in embalaži pomemben del zagotavljanja varnosti hrane.
BISFENOLI
KAJ SO BISFENOLI
Bisfenoli so umetno proizvedene kemikalije, ki se uporabljajo pri proizvodnji polikarbonatne plastike in epoksi smol. Najpogosteje uporabljena kemikalija iz te skupine je bisfenol A (BPA), ki se proizvaja v velikih količinah in se uporablja v številnih potrošniških izdelkih.
BPA se uporablja kot osnovni gradnik v proizvodnji polikarbonatne plastike. Takšna plastika je prosojna, trdna in odporna, zato se uporablja pri proizvodnji številnih izdelkov, kot so:
- plastenke za pijačo za ponovno uporabo
- plastični namizni pribor
- posode za shranjevanje hrane
BPA se uporablja tudi v proizvodnji epoksi smol, ki se uporabljajo za oblaganje notranjosti pločevink za pijačo in živila. Ti premazi preprečujejo rjavenje kovine in prehajanje kovin v vsebino pločevinke. Epoksi premazi se uporabljajo tudi pri oblaganju vodovodnih cevi in v proizvodnji termičnega papirja.
KAKO LAHKO BISFENOLI VSTOPIJO V TELO
Večina ljudi pride v stik z BPA predvsem preko hrane in pijače, ki sta bili shranjeni v plastiki ali embalaži z epoksi premazi. V živila prehajajo majhne količine BPA, vendar lahko dolgotrajna izpostavljenost predstavlja tveganje za zdravje.
Posebej občutljivi na izpostavljenost so otroci, saj glede na telesno maso zaužijejo več hrane.
ŽIVILA Z VEČJIM TVEGANJEM ZA BPA
Do večje izpostavljenosti BPA lahko pride pri živilih, ki so shranjena v embalaži z epoksi premazi ali v plastiki. Med takšna živila spadajo predvsem:
- konzervirana živila (npr. zelenjava, sadje, juhe, ribe)
- pijače v pločevinkah
- gotove jedi v plastični embalaži
- živila, ki se segrevajo v plastičnih posodah
Pri segrevanju hrane ali daljšem skladiščenju lahko namreč BPA iz embalaže lažje prehaja v živilo.
PFAS
KAJ SO PFAS
PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi) so velika skupina umetno proizvedenih kemikalij, ki so znane po svoji izjemni obstojnosti v okolju. Zaradi zelo stabilnih kemijskih vezi se razgrajujejo zelo počasi, zato jih pogosto imenujemo tudi »večna kemikalija«.
PFAS imajo lastnosti, kot so odpornost proti vodi, maščobi in visokim temperaturam, zato se uporabljajo v številnih industrijskih aplikacijah.
KJE SE UPORABLJAJO PFAS
PFAS se pogosto uporabljajo v materialih, ki prihajajo v stik z živili, predvsem zaradi njihove odpornosti na maščobo in vlago. Najdemo jih lahko v:
- papirnati embalaži za hitro prehrano
- embalaži za mikrovalovni popcorn
- papirju za peko
- določenih premazih na embalaži za živila
Poleg tega se PFAS uporabljajo tudi v številnih drugih izdelkih, kot so tekstil, premazi za kuhinjsko posodo in industrijski materiali.
KAKO LAHKO PFAS VSTOPIJO V TELO
Najpogostejši vir izpostavljenosti PFAS je hrana in pitna voda. PFAS lahko prehajajo iz embalaže v živila, zlasti v mastna ali topla živila.
Ker so PFAS zelo obstojne, se lahko kopičijo tudi v okolju in vstopajo v prehransko verigo.
ŽIVILA Z VEČJIM TVEGANJEM ZA PFAS
Nekatera živila lahko vsebujejo večje količine PFAS zaradi kopičenja teh snovi v okolju ali zaradi stika z embalažo. Med živila z večjim tveganjem sodijo predvsem:
- ribe in morski sadeži, zlasti iz onesnaženih voda
- jajca iz območij z onesnaženo zemljo ali krmo
- meso in drobovina živali, ki so bile izpostavljene PFAS v okolju
- mleko in mlečni izdelki
- mastna živila v papirnati embalaži za hitro prehrano
BPA in PFAS: VPLIV NA ZDRAVJE
Bisfenol A je v EU uvrščen med snovi, ki lahko negativno vplivajo na hormonski sistem in plodnost.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je leta 2023 objavila posodobljeno oceno varnosti BPA in bistveno znižala sprejemljiv dnevni vnos (TDI), ki zdaj znaša 0,2 nanograma na kilogram telesne mase. Dolgotrajna izpostavljenost nekaterim PFAS je povezana z možnimi vplivi na imunski sistem, presnovo in hormonsko ravnovesje.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za skupino najpogosteje prisotnih PFAS določila zelo nizko dopustno tedensko izpostavljenost, da bi zmanjšala tveganje za zdravje ljudi.
KAKO ZMANJŠATI IZPOSTAVLJENOST
Evropska unija uvaja številne regulativne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti potrošnikov kemikalijam v embalaži in živilih. Med pomembnejšimi ukrepi so:
- prepoved BPA v stekleničkah za dojenčke od leta 2011
- omejitve migracije BPA iz materialov za stik s hrano
- prepoved BPA v termičnem papirju od leta 2020
- postopno uvajanje omejitev PFAS v embalaži za stik s hrano
- nadzor nad prisotnostjo PFAS v živilih
Zaradi vse strožjih zahtev zakonodaje postaja nadzor kemijskih onesnaževal v živilih in embalaži ključnega pomena za živilsko industrijo.
V laboratoriju J.S. Hamilton ponujamo celovite laboratorijske analize za določanje bisfenolov, PFAS in drugih kemijskih kontaminantov v živilih, embalaži ter materialih, ki prihajajo v stik s hrano.
Kontaktirajte nas za več informacij.