• All
  • Novice

    • označevanje živil

    Visokobeljakovinski izdelki: trend, ki oblikuje sodobno prehrano

    Trg funkcionalnih živil se hitro razvija, visokobeljakovinski izdelki pa so v zadnjih letih postali eden najpomembnejših prehranskih trendov. Na trgovskih policah danes najdemo široko paleto izdelkov z oznako »protein« ali »high protein« – od jogurtov, ploščic in napitkov do kosmičev in sladic. Potrošniki takšne izdelke pogosto povezujejo z zdravim načinom življenja, telesno aktivnostjo in uravnoteženo prehrano.

    Zaradi naraščajočega zanimanja za beljakovine v prehrani postajajo visokobeljakovinski izdelki stalnica v vsakodnevni prehrani številnih potrošnikov.

    Vloga beljakovin v prehrani

    Beljakovine so poleg ogljikovih hidratov in maščob osnovno makrohranilo, ki ima ključno vlogo pri delovanju človeškega telesa. Sodelujejo pri izgradnji in obnovi mišičnega tkiva, uravnavajo presnovne procese ter so sestavni del encimov, hormonov in telesnih struktur. Poleg tega predstavljajo tudi vir energije, saj zagotavljajo 4 kcal na gram.

    Zadosten vnos beljakovin je še posebej pomemben pri telesno aktivnih posameznikih, starejših osebah ter v obdobjih povečanih fizioloških potreb.

    Koliko beljakovin potrebujemo?

    Potrebe po beljakovinah niso enake za vse. Odvisne so od starosti, telesne mase, stopnje telesne dejavnosti in zdravstvenega stanja. Splošna prehranska priporočila za odrasle navajajo vnos približno 0,8–1,0 g beljakovin na kilogram telesne mase na dan. Pri športnikih, fizično aktivnih osebah ali v obdobju okrevanja pa se potrebe lahko povečajo tudi do 2,2 g/kg telesne mase dnevno.

    Prav zaradi teh razlik se vse več ljudi odloča za izdelke z višjo vsebnostjo beljakovin.

    Kdaj lahko izdelek nosi oznako »visoka vsebnost beljakovin«?

    Izdelki, označeni kot »vir beljakovin« ali »visokobeljakovinski«, morajo izpolnjevati zakonsko določena merila. V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah velja:

    • trditev »vir beljakovin« je dovoljena, kadar vsaj 12 % energijske vrednosti izdelka izvira iz beljakovin;

    • trditev »visoka vsebnost beljakovin« pa, kadar beljakovine prispevajo vsaj 20 % energijske vrednosti izdelka.

    Pri tem ni odločilna zgolj absolutna količina beljakovin, temveč njihov delež v celotni energijski vrednosti živila. V praksi kakovosten visokobeljakovinski izdelek pogosto vsebuje približno 5 g beljakovin na 100 kcal.

    Pomembno je poudariti, da so prehranske trditve prostovoljne – izdelek lahko vsebuje visoko količino beljakovin tudi brez izrecne navedbe na embalaži.

    Naravni viri beljakovin in obogateni izdelki

    Na trgu so na voljo tako živila, ki so naravno bogata z beljakovinami (meso, mlečni izdelki, jajca, stročnice), kot tudi industrijsko obogateni izdelki. Pri slednjih proizvajalci najpogosteje uporabljajo sirotkine beljakovine (WPC, WPI) ali rastlinske beljakovinske vire, kot so soja, grah, riž in konoplja.

    Takšni izdelki omogočajo enostavnejši vnos beljakovin, zlasti pri posameznikih z večjimi prehranskimi potrebami.

    Spremembe receptur in prehranska kakovost

    Dodajanje beljakovin pogosto zahteva prilagoditve recepture, da se ohranita ustrezna tekstura in okus izdelka. Posledično lahko nekateri visokobeljakovinski izdelki vsebujejo tudi dodane sladkorje, nasičene maščobe ali aditive, kot so sladila, barvila in zgoščevalci.

    Zato se njihova prehranska vrednost lahko razlikuje od živil, ki so naravno bogata z beljakovinami. Kljub temu industrijsko predelanih izdelkov ni smiselno samodejno zavračati – ključna ostajata zmernost in uravnotežena prehrana.

    Kako izbrati kakovosten visokobeljakovinski izdelek?

    Pri nakupu visokobeljakovinskih izdelkov je priporočljivo preveriti:

    • seznam sestavin – krajši in bolj pregleden je običajno boljša izbira;

    • energijsko vrednost – ali ustreza vašim prehranskim ciljem;

    • vsebnost in vir beljakovin – idealno 15–25 g kakovostnih beljakovin na porcijo;

    • vsebnost sladkorjev in nasičenih maščob – nižja vsebnost je praviloma ugodnejša.

    Natančno branje označb omogoča bolj premišljene in informirane prehranske odločitve.

    So visokobeljakovinski izdelki le marketinški trik?

    Visokobeljakovinski izdelki so brez dvoma eden najbolj prepoznavnih trendov sodobne prehrane. Ob pravilni izbiri in zmernem uživanju lahko predstavljajo praktično podporo prehranskim ciljem ter dopolnilo uravnoteženi prehrani. Zato jih ne gre obravnavati zgolj kot marketinški »hype«.

    Težava nastane, kadar se oznaka »protein« razume kot opravičilo za slabe prehranske navade ali pretirano uživanje predelanih izdelkov.

    Zavestna izbira in pomen izobraževanja potrošnikov

    Visokobeljakovinski izdelek ima pravo vrednost le ob zavestni izbiri, ustreznem znanju in razumevanju sestave živil. Izobražen potrošnik, ki zna brati deklaracije in preverjati hranilne vrednosti, lažje sprejema odločitve, skladne s svojimi prehranskimi potrebami.

    Laboratorijsko testiranje kot podpora zaupanju

    Z večjo priljubljenostjo beljakovinskih izdelkov narašča tudi pomen verodostojnosti prehranskih trditev. Laboratorijsko testiranje ima pri tem ključno vlogo.

    V laboratorijih J.S. Hamilton izvajamo celovite analize živil, ki vključujejo:

    • določanje vsebnosti beljakovin in hranilne vrednosti,

    • preverjanje skladnosti z živilsko zakonodajo,

    • kvalitativne in kvantitativne analize za proizvajalce in distributerje.

    Na ta način proizvajalcem omogočamo potrditev njihovih deklaracij, potrošnikom pa zagotavljamo varne in pravilno označene izdelke.

    Označevanje hranilne vrednosti po Uredbi (EU) 1169/2011 – Kaj morate vedeti

    Zakaj je hranilna deklaracija obvezna?

    Uredba (EU) št. 1169/2011 določa, da mora biti večina živil, namenjenih končnemu potrošniku, opremljena z jasno navedbo hranilnih vrednosti. Cilj uredbe je uskladiti označevanje živil po celotni EU in potrošnikom omogočiti, da lažje izbirajo živila glede na svoje prehranske potrebe.

    Kako pravilno določiti hranilne vrednosti?

    Vrednosti, zapisane na embalaži, morajo predstavljati povprečne hranilne vrednosti. Te se lahko določijo:

    • z laboratorijskimi analizami,

    • na podlagi zanesljivih podatkov v strokovni literaturi,

    • z izračunom iz recepture.

    Pri tem je treba upoštevati realna nihanja, ki se pri proizvodnji običajno pojavljajo.

    Katere informacije morajo biti obvezno navedene?

    Hranilna deklaracija se nanaša na živilo v obliki, v kakršni je prodano, in mora vključevati:

    • energijsko vrednost

    • skupne maščobe

      • od tega nasičene maščobe

    • ogljikove hidrate

      • od tega sladkorje

    • beljakovine

    • sol

    Kdaj lahko navedemo dodatne podatke?

    Proizvajalci lahko deklaracijo razširijo tudi s podatki o:

    • enkrat nenasičenih in večkrat nenasičenih maščobah,

    • polio­lih,

    • škrobu,

    • prehranskih vlakninah,

    • vitaminih in mineralih (če so prisotni v pomembni količini).

    Posebna pravila za vitamine in minerale

    Če izdelek vsebuje vitamine ali minerale, je obvezno navesti tudi delež priporočenega dnevnega vnosa (PDV), skladno s Prilogo XIII, del A, točka 1 Uredbe (EU) št. 1169/2011. Ti podatki morajo biti zapisani na 100 g/100 ml in — če je navedena — tudi na porcijo.

    Izražanje hranilnih vrednosti na 100 g/100 ml in na porcijo

    Obvezni podatki morajo biti podani na 100 g ali 100 ml, dodatno pa se lahko neobvezno navedejo tudi na porcijo ali enoto uživanja. Ključno je le, da je porcija jasno opredeljena in razumljiva potrošniku.

    Kako mora biti videti hranilna tabela?

    Najprimernejša oblika je tabelarični prikaz, s podatki v ločenih stolpcih in v vrstnem redu, ki ga določa uredba. Kadar na etiketi ni dovolj prostora, je dovoljen tudi linearni prikaz, vendar se obveznim podatkom nikoli ne smejo odvzeti mesta zaradi prostovoljnih.

    Priporočen dnevni vnos (PDV)

    Hranilne vrednosti se lahko izražajo tudi kot odstotek PDV za odrasle. V tem primeru mora biti na označbi navedeno besedilo:

    »Priporočen dnevni vnos povprečnega odraslega (8 400 kJ/2 000 kcal).«

    Hranilne informacije na sprednji strani embalaže

    Za lažje razumevanje potrošnikov lahko proizvajalci del obveznih podatkov (energija, nasičene maščobe, sladkorji, sol) ponovijo na sprednji strani embalaže. Druge hranilne vrednosti, npr beljakovine, se na sprednji strani ne smejo ponavljati.

    Zakaj je pravilno označevanje tako pomembno?

    Natančne hranilne deklaracije zagotavljajo preglednost na trgu in krepijo zaupanje potrošnikov. Za proizvajalce pa predstavljajo obvezno sestavino skladnosti izdelka z zakonodajo ter ključen del odgovornega komuniciranja s kupci.

    Pogoste napake

    Kljub dolgoletni veljavnosti uredbe so na trgu še vedno prisotni izdelki z:

    • napačno predstavljenimi podatki,

    • nepravilno uporabljenimi vrednostmi PDV,

    • nepopolnimi tabelami.

    J.S. Hamilton Poland – vaš partner za pravilno označevanje

    V podjetju J.S. Hamilton skrbimo za strokoven pregled označevanja živil, pripravljamo pravilne hranilne deklaracije in zagotavljamo podporo pri skladnosti z evropsko zakonodajo. Prav tako lahko pri nas opravite analizo hranilnih vrednosti. 

    Če potrebujete pregled ali potrditev pravilnosti označevanja vaših izdelkov, smo vam vedno na voljo –> Kontakt