V zadnjih letih se je v kozmetični industriji močno povečalo zanimanje za izdelke, ki naj bi vplivali na mikrobiom kože. Pri tem pa je treba biti previden pri interpretaciji rezultatov raziskav in oblikovanju trditev.
S kozmetičnega vidika je na primer sprejemljivo trditi, da izdelek:
- podpira mikrobiom kože,
- pomaga ohranjati ravnovesje mikrobiote.
Ni pa primerno trditi, da kozmetični izdelek zdravi kožo ali stimulira mikrobiom, saj takšne trditve lahko spremenijo klasifikacijo izdelka.
Kaj je mikrobiom kože?
Mikrobiom kože predstavlja skupnost mikroorganizmov, ki živijo na površini kože in v njenih zgornjih plasteh. Mednje spadajo predvsem:
- bakterije
- glive (kvasovke)
- virusi
- drugi mikroorganizmi
Ti mikroorganizmi niso naključno prisotni – večina jih je stalnih prebivalcev kože. Poleg njih se na koži pojavljajo tudi prehodni mikroorganizmi, ki jih pridobimo iz okolja, ter potencialni patogeni, ki lahko v določenih okoliščinah povzročijo bolezen.
Pomembno je poudariti, da prisotnost potencialnega patogena še ne pomeni bolezni. Ali se bo bolezen razvila, je odvisno od številnih dejavnikov, na primer stanja imunskega sistema ali poškodbe kožne bariere.
Mikrobiom kože predstavlja kompleksen in dinamičen ekosistem, ki ima pomembno vlogo pri zaščiti kože in vzdrževanju njenega ravnovesja. Razumevanje tega ekosistema je v zadnjih letih postalo pomembno področje raziskav v dermatologiji, mikrobiologiji in kozmetični znanosti.
Čeprav še vedno ne poznamo vseh mehanizmov delovanja kožnega mikrobioma, je jasno, da ima ključno vlogo pri zdravju kože – zato je ohranjanje njegovega ravnovesja eden od pomembnih ciljev sodobne nege kože.
Katere mikroorganizme najdemo na koži?
Med najpogostejšimi prebivalci kože so bakterije rodov:
- Cutibacterium (prej Propionibacterium)
- Staphylococcus
- Corynebacterium
Poleg bakterij so na koži pogosto prisotne tudi kvasovke, predvsem iz rodu Malassezia.
Ti mikroorganizmi skupaj tvorijo stabilno mikrobiološko skupnost, ki lahko preprečuje naselitev patogenih mikroorganizmov, sodeluje pri imunskem odzivu in vpliva na splošno stanje kože.
Koža kot raznolik ekosistem
Koža ni enotno okolje – različni deli telesa predstavljajo različne mikrohabitate. Na sestavo mikrobioma močno vplivajo predvsem:
- količina sebuma
- vlaga
- temperatura
- pH kože
- prisotnost lasnih mešičkov
Na splošno ločimo tri glavne tipe kožnega okolja:
Mastna območja
Na mastnih predelih kože, kot je čelo ali nos, prevladujejo bakterije Cutibacterium in kvasovke Malassezia.
Vlažna območja
V pregibih kože in drugih vlažnih predelih so pogoste bakterije rodov Corynebacterium in Staphylococcus.
Suha območja
Suha koža ima bolj raznoliko mikrobiološko sestavo, pogosto vključuje Proteobacteria, Micrococcus in druge bakterije.
Poseben mikrohabitat predstavljajo tudi lasni mešički, kjer lahko najdemo anaerobne bakterije v globljih plasteh in aerobne mikroorganizme na površini.
Kako preučujemo mikrobiom kože?
Tradicionalno so mikrobiologijo kože raziskovali z gojenjem mikroorganizmov iz brisov ali biopsij kože. Vendar ima ta pristop pomembno omejitev – manj kot 1 % bakterijskih vrst lahko gojimo v standardnih labora
torijskih pogojih.
Danes se zato vse pogosteje uporabljajo sodobne metode, kot so:
-
sekvenciranje DNA
- molekularne metode identifikacije mikroorganizmov
Te metode omogočajo bistveno bolj popoln vpogled v sestavo kožnega mikrobioma.
Vzorce kože lahko v laboratoriju pridobimo na več načinov, na primer:
- z brisom kože
- z lepilnimi trakovi
- z izpiranjem kože
- z biopsijo kože.
V kozmetičnem laboratoriju JS Hamilton preiskujemo vpliv kozmetičnih izdelkov na kožni mikrobiom. Povprašajte nas za več informacij.