Trg funkcionalnih živil se hitro razvija, visokobeljakovinski izdelki pa so v zadnjih letih postali eden najpomembnejših prehranskih trendov. Na trgovskih policah danes najdemo široko paleto izdelkov z oznako »protein« ali »high protein« – od jogurtov, ploščic in napitkov do kosmičev in sladic. Potrošniki takšne izdelke pogosto povezujejo z zdravim načinom življenja, telesno aktivnostjo in uravnoteženo prehrano.
Zaradi naraščajočega zanimanja za beljakovine v prehrani postajajo visokobeljakovinski izdelki stalnica v vsakodnevni prehrani številnih potrošnikov.
Vloga beljakovin v prehrani
Beljakovine so poleg ogljikovih hidratov in maščob osnovno makrohranilo, ki ima ključno vlogo pri delovanju človeškega telesa. Sodelujejo pri izgradnji in obnovi mišičnega tkiva, uravnavajo presnovne procese ter so sestavni del encimov, hormonov in telesnih struktur. Poleg tega predstavljajo tudi vir energije, saj zagotavljajo 4 kcal na gram.
Zadosten vnos beljakovin je še posebej pomemben pri telesno aktivnih posameznikih, starejših osebah ter v obdobjih povečanih fizioloških potreb.
Koliko beljakovin potrebujemo?
Potrebe po beljakovinah niso enake za vse. Odvisne so od starosti, telesne mase, stopnje telesne dejavnosti in zdravstvenega stanja. Splošna prehranska priporočila za odrasle navajajo vnos približno 0,8–1,0 g beljakovin na kilogram telesne mase na dan. Pri športnikih, fizično aktivnih osebah ali v obdobju okrevanja pa se potrebe lahko povečajo tudi do 2,2 g/kg telesne mase dnevno.
Prav zaradi teh razlik se vse več ljudi odloča za izdelke z višjo vsebnostjo beljakovin.
Kdaj lahko izdelek nosi oznako »visoka vsebnost beljakovin«?
Izdelki, označeni kot »vir beljakovin« ali »visokobeljakovinski«, morajo izpolnjevati zakonsko določena merila. V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah velja:
-
trditev »vir beljakovin« je dovoljena, kadar vsaj 12 % energijske vrednosti izdelka izvira iz beljakovin;
-
trditev »visoka vsebnost beljakovin« pa, kadar beljakovine prispevajo vsaj 20 % energijske vrednosti izdelka.
Pri tem ni odločilna zgolj absolutna količina beljakovin, temveč njihov delež v celotni energijski vrednosti živila. V praksi kakovosten visokobeljakovinski izdelek pogosto vsebuje približno 5 g beljakovin na 100 kcal.
Pomembno je poudariti, da so prehranske trditve prostovoljne – izdelek lahko vsebuje visoko količino beljakovin tudi brez izrecne navedbe na embalaži.
Naravni viri beljakovin in obogateni izdelki
Na trgu so na voljo tako živila, ki so naravno bogata z beljakovinami (meso, mlečni izdelki, jajca, stročnice), kot tudi industrijsko obogateni izdelki. Pri slednjih proizvajalci najpogosteje uporabljajo sirotkine beljakovine (WPC, WPI) ali rastlinske beljakovinske vire, kot so soja, grah, riž in konoplja.
Takšni izdelki omogočajo enostavnejši vnos beljakovin, zlasti pri posameznikih z večjimi prehranskimi potrebami.
Spremembe receptur in prehranska kakovost
Dodajanje beljakovin pogosto zahteva prilagoditve recepture, da se ohranita ustrezna tekstura in okus izdelka. Posledično lahko nekateri visokobeljakovinski izdelki vsebujejo tudi dodane sladkorje, nasičene maščobe ali aditive, kot so sladila, barvila in zgoščevalci.
Zato se njihova prehranska vrednost lahko razlikuje od živil, ki so naravno bogata z beljakovinami. Kljub temu industrijsko predelanih izdelkov ni smiselno samodejno zavračati – ključna ostajata zmernost in uravnotežena prehrana.
Kako izbrati kakovosten visokobeljakovinski izdelek?
Pri nakupu visokobeljakovinskih izdelkov je priporočljivo preveriti:
-
seznam sestavin – krajši in bolj pregleden je običajno boljša izbira;
-
energijsko vrednost – ali ustreza vašim prehranskim ciljem;
-
vsebnost in vir beljakovin – idealno 15–25 g kakovostnih beljakovin na porcijo;
-
vsebnost sladkorjev in nasičenih maščob – nižja vsebnost je praviloma ugodnejša.
Natančno branje označb omogoča bolj premišljene in informirane prehranske odločitve.
So visokobeljakovinski izdelki le marketinški trik?
Visokobeljakovinski izdelki so brez dvoma eden najbolj prepoznavnih trendov sodobne prehrane. Ob pravilni izbiri in zmernem uživanju lahko predstavljajo praktično podporo prehranskim ciljem ter dopolnilo uravnoteženi prehrani. Zato jih ne gre obravnavati zgolj kot marketinški »hype«.
Težava nastane, kadar se oznaka »protein« razume kot opravičilo za slabe prehranske navade ali pretirano uživanje predelanih izdelkov.
Zavestna izbira in pomen izobraževanja potrošnikov
Visokobeljakovinski izdelek ima pravo vrednost le ob zavestni izbiri, ustreznem znanju in razumevanju sestave živil. Izobražen potrošnik, ki zna brati deklaracije in preverjati hranilne vrednosti, lažje sprejema odločitve, skladne s svojimi prehranskimi potrebami.
Laboratorijsko testiranje kot podpora zaupanju
Z večjo priljubljenostjo beljakovinskih izdelkov narašča tudi pomen verodostojnosti prehranskih trditev. Laboratorijsko testiranje ima pri tem ključno vlogo.
V laboratorijih J.S. Hamilton izvajamo celovite analize živil, ki vključujejo:
-
določanje vsebnosti beljakovin in hranilne vrednosti,
-
preverjanje skladnosti z živilsko zakonodajo,
-
kvalitativne in kvantitativne analize za proizvajalce in distributerje.
Na ta način proizvajalcem omogočamo potrditev njihovih deklaracij, potrošnikom pa zagotavljamo varne in pravilno označene izdelke.